epistemološki rez

Na zadnjem srečanju krožka, 27.2., bomo končali z branjem Branja Kapitala. Mentor bo tudi tokrat Marko Kržan.

Reading Capital 4

Naše branje Predmeta Kapitala se bliža koncu. Vse osrednje teme, ki jih bomo tokrat poskušali pripeljati do (preliminarnega) zaključka, smo že zastavili. Operirali bomo s koncepti marksistične teorije znanosti in zgodovine znanosti, kot so znanstveni predmet, problematika in epistemološki rez. Do konca bomo poskušali razviti Althusserjevo analizo problematike in predmeta klasične politekonomije. V prejšnjem delu spisa proizvedeni shemi planarno polje homogenih, neposredno primerljivih (torej merljivih) ekonomskih pojavov – antropološka podlaga bomo, sledeč Althusserju, poskušali dati konkretnejšo obliko. V ta namen bomo proučili strukturo klasičnih ekonomskih področij (distribucije, produkcije, konsumpcije) in njihovih medsebojnih razmerij.

Od tod se bomo lahko vrnili k analizi Marxovega reza in shematičnim ugotovitvam prejšnjih srečanj poskušali dodati vsaj nekaj teoretskega »mesa«. Pogledali bomo, kako se Marx s popolno rekonstrukcijo zgoraj omenjenih področij in njihovih razmerij reši antropološke podlage in vpelje nov tip analize, ter si vsaj v najbolj grobih obrisih zastavili vprašanje razmerja med klasično in marksistično ekonomsko ter zgodovinsko (sociološko) analizo.

Marko Kržan

Obvezna literatura:
Louis Althusser, Étienne Balibar, Reading Capital, Verso, London-New York, 2006, str. 165-198. Dostopno tudi na internetu.

16.1. bomo brali "O Marxu in Freudu" (Izbrani spisi, str. 131-156). Mentor bo Aljoša Kravanja.

O Marxu in Freudu

Ni nam potrebno predelati temeljne tekste marksizma in psihoanalize, da bi odkrili njuno sorodnost. Zaznamo jo lahko že na ravni njune recepcije: samo teoriji Marxa in Freuda sta uspeli spodbuditi tako revizionizem kot dogmatizem, zanikanje in fanatično privrženost, akademsko represijo in teoretski entuziazem. Nič čudnega, da so v figurah Freuda in Marxa (včasih se je tej dvojici pridružil še tretji veliki uničevalec, Nietzsche) avtorji francoskega strukturalizma videli velike vzornike nasprotovanja ustaljenih miselnih praks nasploh in »teoretskega antihumanizma« posebej. Ob branju Althusserjevega spisa O Marxu in Freudu bomo poskušali razvozlati konjunkcijo »konfliktne znanosti«, v katero naš avtor postavi teoriji psihoanalize in marksizma. Pri tem bomo pozorni na sledeče vprašanje: ali lahko obstaja »čista konjunkcija« Freuda in Marxa, ki ne bi niti iz Marxa napravila prvega misleca simptoma niti iz Freuda velikega teoretika ideologije? Ali je možno razumeti Marxa in Freuda, ne da bi s tem privilegirali enega izmed njiju, temveč ju soočili na nevtralnem ozemlju?

Aljoša Kravanja

Dodatna literatura:
Louis Althusser, Writings on Psychoanalysis, Columbia University Press, New York, 1996
Michel Foucault, »Nietzsche, Freud, Marx«, v: isti, Dits et ecrits I, Gallimard, Paris 2001