Freud
Freudov Schreber, 29.4.08 - zaključna seansa
Posted Dama, 26. 04. 2008V torek 29.4.08 bo ob 20.00 (knjižnica MI - metelkova 6) ZADNJA seansa bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. Enako kot zadnje dve seanse bomo tudi tokrat poskušali v okviru zadnjega poglavja Freudove analize Schreberja potegniti nekaj sklepov glede ključnih konceptov, ki tvorijo strukturo paranoje.
Po srečanju se gre na pijačo (ali dve) v počastitev produktivnega študijskega leta.
Freudov Schreber, 22.4.08
Posted Dama, 18. 04. 2008V torek 22.4.08 bo, kot običajno, v knjižnici MI, ob 20.00 na sporedu 11., predzadnje srečanje bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. Še vedno je v branju zadnje poglavje Freudove analize Schreberja O mehanizmu paranoje in Dodatek (V Primer Schreber ali v 5 analiz).
Na zadnjem srečanju smo se dogovorili, da bi zadnje dve seanse strukturirali tako, da se bomo vsi osredotočili na to, da v okviru zadnjega poglavja in širše poskušamo izluščiti ključne poteze mehanizma paranoje ter elaborirat teoretske nasledke, ki iz tega sledijo. Poudarek je torej na diskusiji.
Freudov Schreber, 15.4.08
Posted Dama, 13. 04. 2008V torek 15.4.08 bo v knjižnici MI (metelkova 6) ob 20.00 na sporedu deseta seansa bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. Vključno s tem ostanejo do konca še tri srečanja, na katerih bomo prišli do konca Freudove analize Schreberja. Tako je prihodnjič v branju še zadnji del oziroma poglavje te Freudove analize (Mehanizem paranoje), ki se nahaja tako v zborniku Primer Schreber, kot v knjigi 5 analiz. Vse zainteresirane za študij psihoanalize pozivamo, da se še ostalih treh srečanj krožka udeležite v čim večjem številu.
Freudov Schreber, 8.4.08
Posted Dama, 4. 04. 2008V torek 8.4.08 (20.00, knjižnica MI-metelkova 6) bo na sporedu deveta seansa bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. V branju je del drugega poglavja, ki nam je ostal od prejšnje seanse, plus nekaj dodatne literature. Beremo torej: Freudovo analizo Schrebereja od strani 341 do 351 v 5 analiz (oziroma od strani 42 do 51 v zborniku Primer Schreber), poleg tega pa še tekst "Zdravniška sobna gimnastika" Daniela Moritza Gottloba Schrebera (Problemi 2005 - 3/4, stran 73-88 - izvod kopij za nadaljnje kopiranje je v knjigarni Azil).
Freudov Schreber, 1.4.08
Posted Dama, 28. 03. 2008V torek 1.4.2008 (knjižnica MI-metelkova 6) bo še enkrat na sporedu sedma seansa bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja, ki je prejšnji torek (25.3.08) odpadla zaradi premajhnega števila udeležencev (pogoj za izvedbo seanse je prisotnost 5-ih ljudi, vključno z mentorjem in koordinatorjem). Tako je še vedno v branju 2. poglavje Freudove analize Schreberja z naslovom "Poskus razlage" (Zbornik Primer Schreber ali 5 analiz). Ob tem bo v torek v branju še dodatna obvezna literatura, in sicer, 15. poglavje iz Schreberjevih Spominov živčnega bolnika, ki je prevedeno v Problemih 2005 3/4, str.: 106-117. Kot običajno je en izvod kopij, namenjen nadaljnjemu kopiranju, dostopen v knjigarni Azil (Novi trg 2).
POMEMBNO: Nova ura pričetka krožka je 20.00 in ne več 19.00. V torek 1.4.08 se torej dobimo ob 20.00.
Freudov Schreber, 25.3.08
Posted Dama, 21. 03. 2008V torek 25.3.08 (19.00, knjižnica MI-Metelkova 6) bo na sporedu sedma seansa krožka Freud in paranoja, in paranoja. Na šestem srečanju smo se uspešno prebili skozi 1. poglavje Freudove analize Schreberjevih Spominov. Naslednjič bo tako v branju 2. poglavje z naslovom Poskus razlage (v 5 analiz, str. 330-352).
Freudov Schreber, 18.3.08
Posted Dama, 14. 03. 2008V torek (18.3.08, 19.00, knjižnica MI-Metelkova 6) bo na sporedu šesta seansa bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. Po tem, ko smo na prejšnjih srečanjih obravnavali nekaj poglavij iz Schreberjevih Spominov živčnega bolnika, prehajamo na študij Freudove "analize" Schreberja, ki jo najdemo v Primer Schreber (Analecta, 1995) ali v 5 analiz (Analecta in SH, 2005). Na šesti senasi bomo obravnavali "Uvod" in prvo poglavje "Zgodovina bolezni".
Schreberjevi Spomini živčnega bolnika, 11.3.08
Posted Dama, 5. 03. 2008V torek 11.3.08 (kot običajno, ob 19.00 v knjižnici MI - Metelkova 6) bo na sporedu 4. srečanje Bralnega krožka Freud in paranoja, in paranoja. Zadnje srečanje smo namenili uverturi v osrenji tekst, in sicer, Sigmund Freud: Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje, ki ga najdemo v zborniku Primer Schreber (Analecta 1995) in v 5 analiz (Analecta in SH 2005), ki smo ga namenili kombinirati z branjem Schreberjevih Spominov.
V kontekstu obravnave prvega poglavja Freudovega spisa o Schreberju z naslovom "Zgodovina bolezni", bomo strategijo študija malo spremenili. Primarno branje bodo izbrana poglavja iz Schreberjevih Spominov živčnega bolnika.

Na zadnjem srečanju je bilo v branju 4. poglavje, na naslednjem srečanju pa bomo obravnavali prvi dve poglavji Spominov (str.: 19-42). Glede Freudovega spisa pa še vedno ostajamo v okviru "Uvoda" in prvega poglavja "Zgodovina bolezni", ki jih je bilo potrebno prebrati že do prejšnjega srečanja.
En izvod kopij vseh tekstov, ki so (bili) v branju (tako Freud kot Schreber), namenjen nadaljnjemu kopiranju, dobite v knjigarni Azil, Novi trg 2.
Srečanje v torek 26.2.08 odpade, naslednje srečanje Freudov Schreber 4.3.08
Posted Dama, 22. 02. 2008V skladu z dogovorom na zadnjemu srečanju, bo seansa prihajajoči torek 26.2.08 odpadla. Nasldenje srečanje bo tako na sporedu v torek 4.3.08 (19.00, knjižnica MI). Plan branja je sledeč: Začnemo z branjem Freudovega teksta o Schreberju (Sigmund Freud: Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje (dementia paranoides), v: Primer Schreber, ali v: S. Freud: 5 analiz), in sicer bomo na tem srečanju obravnavali tekst do strani 32 (Uvod in 1. poglavje - Zgodovina bolezni). Vzporedno s tem bomo brali izbrana poglavja iz Schreberjevih spominov, in sicer bo na tem srečanju v branju 4. poglavje iz Spominov nekega živčnega bolnika. Kopije obeh tekstov, namenjene nadaljnjemu kopiranju, bodo od ponedeljka 25.2. dalje na voljo v knjigarni Azil (Novi trg 2). Odlomki iz Schreberjevih spominov bodo iz angleškega prevoda, prihodnji teden pa naj bi mentor krožka obelodanil link, preko katerega se da dostopit do originala spominov v nemščini.
Korespondenca Freud-Fliss, 19.2.08
Posted Dama, 14. 02. 2008Po branju dveh kratkih Freudovih tekstov, s katerimi smo vstopili v psihoanalitično obravnvo koncepta paranoje, bo prihodnji torek (19.2.08), kot običajno ob 19.00 v knjižnici MI, na sporedu branje izbranih izsekov iz Freudove korespondence s Flissem, kjer Freud obravnava problematiko paranoje. En izvod kopij, namenjen nadaljnjemu kopiranju, je dostopen v knjigarni Azil (Novi trg 2).
Od tega srečanja dalje bomo prešli na branje temeljnih tekstov, in sicer bosta v branju Freudov in Lacanov prispevek v zborniku "Primer Schreber" (Analecta, 1995), s katerima se bomo predvidoma ukvarjali do konca seminarja.
Dostopnost kopij literature
Posted Dama, 11. 02. 2008Vse udeležence študijskega bralnega bralnega seminarja Freud in paranoja, in paranoja obveščamo, da bodo od sedaj naprej, zaradi nerednega obratovanja fotokopirnice Copyland, fotokopije študijskega gradiva namenjene nadaljnjemu kopiranju na voljo v knjigarni Azil (Novi trg 2), vključno z gradivom za srečanje 12.2.08. Knjigarna je odprta od pon. do pet. od 10. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 14. ure. Ostala procedura kopiranja (princip: kopiraš --> vrneš original izvod kopij) ostaja nespremenjena.
Poročilo o primeru paranoje, ki nasprotuje psihoanalitični teoriji, 12.2.08
Posted Dama, 7. 02. 2008V torek 12.2.2008 bo v knjižnici MI (metelkova 6) ob 19.00 na sporedu drugo srečanje študijske skupine v okviru študijskega bralnega seminarja Freud in paranoja, in paranoja. Po izčrpnem uvodu in analizi teksta na prvem srečanju, je tokrat na sporedu branje naslednjega teksta, in sicer: Sigmund Freud (2002): Poročilo o primeru paranoje, ki nasprotuje psihoanalitični teoriji, v: RAZPOL 12, Ljubljana, Analecta, str.: 107-118.
Za tiste, ki bi si tekst želeli kopirati, bo en izvod kopij, namenjen nadaljnjemu kopiranju, od ponedeljka dopoldne na voljo v fotokopirnici Copyland na Vidovdanski ulici v centru.
Uvodno srečanje - O nekaterih nevrotičnih mehanizmih pri ljubosumju, paranoji in homoseksualnosti 5.2.08
Posted Dama, 27. 01. 2008Uvodna seansa študijskega bralnega seminarja "Freud in paranoja, in paranoja" bo na sporedu v torek 5. februarja, in sicer, v knjižnici Mirovnega inštituta (MI) (Metelkova 6, nasproti hostla Celica, v poštev pridejo zvonci Knjižnica MI ali MI). To srečanje bo namenjeno uvodni predstavitvi krožka s strani koordinatorja in mentorja krožka, takoj po kratkem uvodu pa bo sledila obravnava prvega izbranega teksta (Sigmund Freud: O nekaterih nevrotičnih mehanizmih pri ljubosumju, paranoji in homoseksualnosti. V: Problemi, 1-2/2004, str.: 261-272).
Ker gre za uvodno srečanje ni odveč poudariti, da je edini pogoj za sodelovanje na srečanju prebrana literatura - tokrat malo prej navedeni Freudov tekst. Literatura, ki jo bomo obravnavali na seminarju, bo določena sprotno (najkasneje teden dni v naprej), saj tovrstna študijska aktivnost ne dopušča postavitev fiksnega seznama literature, ki do konca 12 srečanj ne bi doživel prenekatere spremembe. Ostale (neaktualne) tehnične področnosti, ki bodo prišle v poštev skozi vseh 12 srečanj, si lahko preberete na tem portalu, in sicer na forumu s topicom Simptom.
O Marxu in Freudu, 16.1.
Posted Pimpus, 13. 01. 200816.1. bomo brali "O Marxu in Freudu" (Izbrani spisi, str. 131-156). Mentor bo Aljoša Kravanja.
O Marxu in Freudu

Ni nam potrebno predelati temeljne tekste marksizma in psihoanalize, da bi odkrili njuno sorodnost. Zaznamo jo lahko že na ravni njune recepcije: samo teoriji Marxa in Freuda sta uspeli spodbuditi tako revizionizem kot dogmatizem, zanikanje in fanatično privrženost, akademsko represijo in teoretski entuziazem. Nič čudnega, da so v figurah Freuda in Marxa (včasih se je tej dvojici pridružil še tretji veliki uničevalec, Nietzsche) avtorji francoskega strukturalizma videli velike vzornike nasprotovanja ustaljenih miselnih praks nasploh in »teoretskega antihumanizma« posebej. Ob branju Althusserjevega spisa O Marxu in Freudu bomo poskušali razvozlati konjunkcijo »konfliktne znanosti«, v katero naš avtor postavi teoriji psihoanalize in marksizma. Pri tem bomo pozorni na sledeče vprašanje: ali lahko obstaja »čista konjunkcija« Freuda in Marxa, ki ne bi niti iz Marxa napravila prvega misleca simptoma niti iz Freuda velikega teoretika ideologije? Ali je možno razumeti Marxa in Freuda, ne da bi s tem privilegirali enega izmed njiju, temveč ju soočili na nevtralnem ozemlju?
Aljoša Kravanja
Dodatna literatura:
Louis Althusser, Writings on Psychoanalysis, Columbia University Press, New York, 1996
Michel Foucault, »Nietzsche, Freud, Marx«, v: isti, Dits et ecrits I, Gallimard, Paris 2001
