kapital

To nedeljo se bomo podali v Delovni dan. Zanimale nas
bodo njegove meje ter "volčja lakota po presežnem
delu. Prebrali bomo prvi in drugi
razdelek osmega poglavja; strani od 212 do 223.

Tokrat bo referiral Anej.

Nedelja ob 19:00 v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi.

Ekipa za seminar

Obravnavali bomo 7. poglavje Stopnja presezne vrednosti. Strani 195- 212.

Referent bo Urban.

Se vidimo kot običajno v nedeljo ob 19:00 v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi

ekipa za seminar

To nedeljo bomo nekoliko prekinili z ritmom branja in si privoščili kratek ekskurz, od katerega pa si obetamo skromno korist tudi pri nadaljnem branju Kapitala.

Ukvarjali se bomo z zgodovinskim razvojem zlatega standarda do II. svetovne vojne ter s konceptualizacijo dela v mikro in makroekonomiji. Omenjene tematike nam bo predstavil Matija.

V drugem delu srečanja pa se bomo posvetili najbolj intrigantnim in polemičnim mestom iz že prebranih prvih petih poglavij.

ekipa za branje Kapitala

Tokrat bomo prebrali odsek od razdelka Proces oplajanja vrednosti do konca 5. poglavja. Od strani 172 do 184.

Tokratni referent bo Jože.

ekipa za seminar

V nedeljo bomo končali s četrtim poglavjem, obenem pa v petem poglavju prebrali razdelek do podpoglavja Proces večanja vrednosti.

Referent bo tokrat Dejan.

Po izredno spodbudnem uvodu Gregorja Modra prejšnji teden bomo 13.2. nadaljevali iskanje rešitve skrivnosti objekta Kapitala. Tokrat bom mentor Primož Krašovec. Branje Branja Kapitala bo potem v zadnjih dveh srečanjih dokončal Marko Kržan, ki je vodil že branje znamenite opombe.

Valentinovo teoretskih odklonov

Po uvodnem razdelku poglavja The object of Capital, kjer definira simptomsko branje in navede razloge, zakaj ga je potrebno uporabiti pri branju Kapitala, Althusser preide v polemiko s historiografskim pogledom na čas. Ta vidi potek zgodovinskega časa kot empirično očitnost, kot sosledje s prostim očesom zaznavnih dejstev. Althusser skozi kritiko zgodovinarjev, ki svojo metodologijo predstavljajo kot teorijo zgodovine, predlaga strogo ločevanje med empiričnim, realnim objektom in teoretskim objektom, objektom spoznanja, ki nastane (je skonstruiran) šele v teoretski praksi. Tako imamo po Althusserju dve zgodovini: empirično zgodovino in teorijo zgodovine. Althusser s pomočjo te ločitve zavrne tiste, ki trdijo, da je Marxov Kapital le aplikacija predobstoječe (teoretske) metode dialektike na empirično zgodovino, saj mešanje obeh ravni pelje v empiricistično zmoto.

Skrivnostni objekt Kapitala ima torej teoretsko, ne empirično eksistenco. Je del marksistične teorije zgodovine, katere del oziroma posebno področje je tudi marksistična teorija politične ekonomije.

Po tem delnem razkritju – kjer dobimo le namig, kje iskati objekt Kapitala, ne izvemo pa še nič o njegovi substanci & atributih – Althusser preide na kritiko historicizma. Historicizem je marksistična verzija naivnega zgodovinarskega empiricizma, saj prav tako meša empirično zgodovino in teorijo zgodovine. Po Althusserju ima historicizem – kot obrat oziroma neposredno nasprotje mehanicistične deviacije Druge internacionale – sicer pozitivne politične učinke, a obenem, zaradi naivnosti svojega obrata (ki še zmeraj ostaja znotraj iste ideološke problematike kot svoje nasprotje), ovira razvoj marksistične teorije zgodovine.

Na tem mestu lahko pri Althusserjevih kritikah teoretskih odklonov opazimo vzorec (kritika humanizma kot naivnega obrata Heglove dialektike, kritika historicizma kot naivnega obrata mehanicizma) – kot da bi bile vse Althusserjeve kritike le zvesta aplikacija Bachelardove maksime »vse zmote prihajajo v parih« na marksistično teorijo.

Priložnosti primerno želim vsem parom teoretskih odklonov srečno Valentinovo.

Primož Krašovec

Obvezna literatura:
Louis Althusser, Étienne Balibar, Reading Capital, Verso, London-New York, 2006, str. 105-135. Dostopno tudi na internetu.

To nedeljo se dobimo že enajstič. Tokrat bomo zaključili s tretjim poglavjem Denar ali blagovna cirkulacija. Prebrali bomo še zadnji odsek tega poglavja: razdelek Denar (od 121 do 135 strani).

Tokratna referentka bo Cvetka.

Kot vedno se dobimo v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi v nedeljo ob 19:00.

ekipa za branje Kapitala

6.2. bomo začeli brati poglavje iz Reading Capital "The object of Capital". Mentor bo Gregor Moder.

Simptomsko branje

Poleg koncepta teoretske prakse, teze o materialni eksistenci ideologije, teze o ideološki interpelaciji in strogega razločevanja med spoznavnim in realnim objektom je eden od osrednjih konceptov, ki nam jih je dal Althusser, tudi koncept simptomskega branja.

Po eni strani je simptomsko branje povezano s tezo o epistemološkem prelomu pri Marxu. Težava naj bi bila v tem, da Marx ni eksplicitno razločil objekta svojega raziskovanja od objekta klasične politične ekonomije, in da se je celo izrecno opredelil za kontinuiteto s klasiki. V prvem pogledu je zato simptomsko branje stava na Marxovo prelomnost, na tiste dele njegovega diskurza, kjer je mogoče zaznati »teoretske lapsuse«, »formulacije, ki obvisijo v zraku«, skratka, stava na vrzeli v kontinuiteti, s katerimi se oblikuje drugačen diskurz.

Po drugi strani pa je že Marxovo branje besedila klasične politične ekonomije zgled simptomskega branja. Pri vprašanju o »vrednosti dela« je Althusser pokazal, da Marxov prispevek ni bil v tem, da je že izoblikovani teoretski problematiki prištel koncept, ki ga je klasična politična ekonomija spregledala zaradi nepozornosti. Marx naj bi pravzaprav le izrazil koncept, ki ga je nevede sproducirala že klasična ekonomija sama, in ga po nujnosti ni mogla videti, saj je bila njena teoretska površina organiziran način, kako se mu izogniti.

V drugem pogledu torej simptomsko branje ni le formalni postopek, s pomočjo katerega lahko razločimo Marxa znanstvenika od Marxa humanista, ampak je obenem že tudi vsebinsko delo znanosti.

Gregor Moder

Obvezna literatura:
Louis Althusser, Étienne Balibar, Reading Capital, NLB, 1970, str. 73–105, dostopno na internetu.
[ali: Louis Althusser, Etienne Balibar, Kako čitati Kapital, Centar za kulturnu djelatnost Saveza socijalističke omladine Zagreb, 1975, str. 77–111.
Louis Althusser, Étienne Balibar, Reading Capital, Verso, London-New York, 2006, str. 73–105.]

Dodatno branje:
Louis Althusser, »Od Kapitala do Marxove filozofije«, Problemi, št. 6–7, l. 2007, Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, str. 7–81.

To nedeljo se dobimo že desetič, nadaljevali pa bomo s tretjim poglavjem Kapitala in sicer z drugo polovico drugega razdelka- Cirkulacijsko sredstvo oziroma obtok denarja.

Prebrali bomo odsek do razdelka Denar, torej od strani 108 do 121.
Tokratni referent bo Jože.

Kot vedno se dobimo v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi v nedeljo ob 19:00.

ekipa za branje Kapitala

Nadaljujemo z drugim razdelkom tretjega poglavja Kapitala Cirkulacijsko sredstvo oziroma metamorfoza blag.

Prebrali bomo odsek do razdelka obtok denarja, torej od strani 99 do 108.
Tokratna referentka bo Ines.

Predloge za nadaljnje branje lahko najdete na tem naslovu.

ekipa za branje Kapitala

To nedeljo se bomo zaceli ukvarjati s tretjim poglavjem Kapitala, tj. z denarjem in blagovno cirkulacijo- predelali bomo prvih osem strani poglavja do razdelka o cirkulacijskem sredstvu oziroma metamorfozi blag.

Tokratna referentka bo Irena.

Nasvidenje v nedeljo ob 19h v knjižnici Mirovnega inštituta.

Ekipa za marksistični krožek

"Blaga ne morejo sama iti na trg in se sama menjati" (Marx 1986: 83).
"Težava ni v tem, da doumemo, da je denar blago, temveč, kako in zakaj in na kak način je blago denar" (Marx 1986: 89).

Podlaga za sedmo srečanje bralcev in bralk Kapitala bo drugo poglavje, ki nosi naslov MENJALNI PROCES (83-90). Referent bo Anej. Gradivo je za kopiranje pripravljeno v kopirnici CopyLand na Vidovdanski 2).

Dobimo se v nedeljo, 13. januarja ob 19h v Knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi.

ekipa za marksistični seminar

Obravnavali bomo zaključni del 1. poglavja: Fetiški značaj blaga in njegova skrivnost (strani: 71-82). Referent bo Urban.

V kopirnici Copyland so že dostopne kopije za naslednji dve poglavji, torej do strani 135, pa tudi osnovno gradivo o zgodovini ekonomske teorije .

Na zadnjem srečanju pa smo si zadali tudi naslednjo zadolžitev:

vsak naj po svojih najboljših močeh napiše kratek slovarček najpomembnejših pojmov, s katerimi smo se zaenkrat srečevali pri branju Kapitala (obenem pa se lahko v debati o njih aktivno angaziramo na forumu)

Zaenkrat smo za primerne kandidate izbrali sledeče pojme:

- blago
- nevtralna oblika blaga
- uporabna vrednost in vrednost
- menjalna vrednost
- abstraktno človeško delo
- delovna zmožnost
- delo
- enostavna oblika vrednosti
- relativna oblika vrednosti
- ekvivalentska oblika vrednosti
- vrednostna oblika blaga
- ekvivalentsko blago
- obči ekvivalent
- obča oblika vrednosti
- denarna oblika vrednosti
- denar

Vidimo se torej v nedeljo ob 19:00 v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi.

Lep pozdrav,

ekipa za branje Kapitala