revizionizem
Anti-fascism between two deaths: Bosnian intellectual elite and its civic-liberal revisionism
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
From the perspective of the majority of benevolent Western observers, the main antagonism that characterizes post-socialist Bosnia and Herzegovina is that between the antidemocratic ethno-nationalists and their democratic civic critics. The arena of historical science and its institutions is one of the most picturesque domains wherein this antagonism can easily be detected: ethno-nationalist historians, prone to misuse the past events in order to recreate the history of their individual ethnic groups (within a wider nationalist project of the reinvention of ethnic tradition), are confronted by the "civic" historians who insist that history must not be ideologically "contaminated", but should be seen as an unibased sphere of objective knowledge.
"Truth and reconciliation" as historical revisionism
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
According to today’s liberal-democratic agenda, the process of "Truth and Reconciliation" (T&R) seems to be the most desirable way of dealing with the historical legacy of wars and bloodshed in ex-Yugoslavia. In order to secure the lasting peace and prosperity in the region it is necessary to reach the objective truth about the painful reality of the wars, to come to a basic consensus on "what really has happened". Only in this way it might be possible to overcome conflicting and particular visions of any respective national group.
Nothing took place but the place: Đinđić's Yugoslavia
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
Taking an excursion from the strict domain of historiography, I will try to show how the problem of uneventment figures in another theoretical field, that of political philosophy. One of the exemplary moments here, at least in what concerns the history of socialist Yugoslavia, is Zoran Đinđić's Yugoslavia as an Unfinished State. Đinđić's analysis is, undoubtedly, a veritable sign of the times – being one of many scientific and philosophical works that were produced in response to the crisis that Yugoslavia was experiencing in the 1980s. At the same time, however, this attempt at a philosophical panacea is also a remarkable example of historical, or, as we can say with Badiou, evental revisionism.
Revisionism in historiography: bette noire or ugly duckling?
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
While history has been subject to revision since times immemorial, the negative meaning of the term "revisionism" gained currency mainly in the years after World War Two. After all, no rational person today would pronounce Theodor Mommsen's Römische Geschichte as a definitive and non-ideological representation of the Roman era. Revisionism has been thus particularly connected to the denial of the Holocaust and the reinterpretation of the Nazi period of German history.
O vzrokih in pogojih za opletanje s totalitarizmom v slovenski zgodovinski stroki, 22.11.
Posted Pimpus, 16. 11. 2007Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje v ciklu Totalitarizem
Jernej Kosi:
O vzrokih in pogojih za opletanje s totalitarizmom v slovenski zgodovinski stroki
Klub Gromka, Metelkova mesto, 15. 11. 2007 ob 18:00
Z izdajo zbornika člankov in dokumentov Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 je prišlo leta 1998 v okviru slovenske zgodovinske stroke do prvega odmevnejšega poskusa pojasnjevanja »polpretekle zgodovine« s pomočjo izraza totalitarizem. Danes, manj kod desetletje po tem, lahko opazimo, da se je v študijah in monografijah večine tistih slovenskih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko in s tem
obdobjem, izraz totalitarizem uveljavil kot prvovrstna interpretativna kategorija. Še več, povsem utemeljeno je pričakovati, da bo totalitaristično navdahnjena interpretacija sčasoma povsem prevladala.
Obenem lahko opazimo, da postopno uveljavljanje izraza totalitarizem spremlja moralno nasilje. Prav vsakemu slovenskemu zgodovinarju, ki si dovoli zgolj opozoriti na nekatere povsem nedvoumne pozitivne vidike »socialističnega obdobja«, tako vse bolj preti, da bo označen za »partijskega zgodovinarja« ali pa nemara kar za dediča »komunističnih krvolokov« oziroma častilca »boljševiške strahovlade«.
Kje se skrivajo razlogi za radikalno revizijo zgodovinopisnih interpretacij »polpreteklega obdobja«, ki jih implicira raba totalitarističnega izrazoslovja?
Povsem na dlani je, da je odločno prekratka tista razlaga, ki vzroke za uspešnost revizionističnih tendenc gradi na teoriji zarote, kjer v glavnih vlogah nastopajo pomladniški uravnoteževalci in spreobrnjeni kolegi zgodovinarji. Zdi se, da bi morali zgodovinarji, ki nasprotujejo temu procesu, najprej pomesti pred svojim pragom. Pokazati je namreč mogoče, da je opletanje s totalitarizmom, ki smo mu po sili razmer trpeče priče, logična in zategadelj pričakovana posledica trdovratnega verovanja velike večine slovenskih zgodovinarjev v objektivnost lastnega početja.
Jernej Kosi je podiplomski študent in mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete