zgodovina
Nacizem in totalitarizem
Posted Pimpus, 24. 02. 2008Delavsko-punkerska univerza vabi na štirinajsto predavanje iz tematskega ciklusa Totalitarizem, ki bo v četrtek, 28. februarja 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.
Andrej Kurillo
Nacizem in totalitarizem
Koncept totalitarizma je nastal kot poskus razumeti tisto, čemur je Friedrich Meinecke dejal "die deutsche Katastrophe" - torej obdobje nacionalsocialističnega režima v Nemčiji, druge svetovne vojne, koncentracijskih taborišč in holokavsta. Zdi se, da je od prvotnega pomena ostalo le malo - če je v kontekstu hladne vojne koncept v prvi vrsti veljal kot oznaka za sovjetski stalinizem in slične mu režime, je mogoče reči, da se je danes v luči akademskih dvomov skoraj povsem preselil v politično (zlo)rabo ter hlapčuje le še pritlehnim podtikanjem ter diskvalifikacijam nasprotnika.
Predavanje bo potekalo v skeptičnem duhu: prvi del bo namenjen pregledu nekaterih preteklih teorij, ki so z različnih zornih kotov poskušale osvetliti fenomen nacizma, poudarek druge polovice pa bo na izbranih novejših delih. Pri tem nas bosta vodili dve vprašanji. Je nacizem sploh mogoče razumeti s pomočjo "totalitarne paradigme"? Ali bi se nemara ne kazalo odpovedati konceptu samemu ter ga pospraviti v ropotarnico zgodovine?
Andrej Kurillo je podiplomski študent zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Posveča se raziskovanju zgodovine nacionalizma, politične zgodovine Slovenije in Jugoslavije v 19. in 20. stoletju, politični zgodovini militantnega katolicizma in protestantizma ter zgodovini mednarodnih delavskih gibanj.
Uneventment of history - the case of Yugoslavia
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
"Uneventment of history" was a low budget international conference on epistemology of historiography and the role and function of history in contemporary political and ideological struggles in the countries of ex-Yugoslavia and elsewhere.
The genesis of mainstream historiography of Yugoslavia in France: "Media intellectuals" at war in the 90's
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
The armed conflicts that begun with the dismembering of socialist Yugoslavia gave rise to many reactions and mobilizations amongst French intellectuals all through the 1990's.
Despite the diversity of viewpoints, the public expression on Yugoslav issues was monopolized by a group of "media intellectuals", composed of journalists, political essayists, moralists, the most active being philosophers belonging to the self-proclaimed or media-defined group of »New Philosophers«. At the same time, experts and specialists on Yugoslavia (historians, economists, etc) were marginalized, or sometimes even excluded from the public debate.
"Immediate history" in socio-economic research in/after the cold war: the Yugoslav issue
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
I will make explicit the methodological criterions of my research on the Yugoslav titoist economic reforms and the recent systemic transformations.
Those criterions deal with conflicting approaches of "scientificity" in economy – and more broadly in social sciences: they raise the question of "objective laws" versus conflicting choices both in economy and history; but also the question of autonomy versus organic links between economy, sociology, history and political sciences; and, finally, the question of the viewpoint and commitment of the researcher him/herself...
Relativization of the author (historian) as a premise of post-modern historiography in Slovenia after 2000
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
Giovanni Levi (born in 1954), internationally renowned microhistorian, is a representative of so-called engaged historiography that demands the separation of history from ideology and is one of the defining frameworks of the post-modern division of historiography. For Levi, one of the main problems of modern historiography is the authoritative style of interpretation. Historians relate narratives as if they were speaking about some objective reality, rarely mentioning the painstaking research process which would lend to their conclusions an air of hypothesis, non-conclusiveness or doubt.
Revisionism in historiography: bette noire or ugly duckling?
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
While history has been subject to revision since times immemorial, the negative meaning of the term "revisionism" gained currency mainly in the years after World War Two. After all, no rational person today would pronounce Theodor Mommsen's Römische Geschichte as a definitive and non-ideological representation of the Roman era. Revisionism has been thus particularly connected to the denial of the Holocaust and the reinterpretation of the Nazi period of German history.
Lenin dancing on the snow: periodisation against history
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
Aiming to salvage the subversive and emancipatory nucleus of the dialectic, Alain Badiou’s theory of the subject has consistently worked against a vision of History as full, legible meaning for the sake of an internal, subjective and discontinuous grasp of the periodisation of political ‘sequences’. In this talk, I will examine the theoretical movement that leads Badiou to dislocate the dialectics of history and historicity of the dialectic, generating a comprehension of political time that is no longer bound to an ordered matrix of expression and development.
O vzrokih in pogojih za opletanje s totalitarizmom v slovenski zgodovinski stroki, 22.11.
Posted Pimpus, 16. 11. 2007Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje v ciklu Totalitarizem
Jernej Kosi:
O vzrokih in pogojih za opletanje s totalitarizmom v slovenski zgodovinski stroki
Klub Gromka, Metelkova mesto, 15. 11. 2007 ob 18:00
Z izdajo zbornika člankov in dokumentov Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 je prišlo leta 1998 v okviru slovenske zgodovinske stroke do prvega odmevnejšega poskusa pojasnjevanja »polpretekle zgodovine« s pomočjo izraza totalitarizem. Danes, manj kod desetletje po tem, lahko opazimo, da se je v študijah in monografijah večine tistih slovenskih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko in s tem
obdobjem, izraz totalitarizem uveljavil kot prvovrstna interpretativna kategorija. Še več, povsem utemeljeno je pričakovati, da bo totalitaristično navdahnjena interpretacija sčasoma povsem prevladala.
Obenem lahko opazimo, da postopno uveljavljanje izraza totalitarizem spremlja moralno nasilje. Prav vsakemu slovenskemu zgodovinarju, ki si dovoli zgolj opozoriti na nekatere povsem nedvoumne pozitivne vidike »socialističnega obdobja«, tako vse bolj preti, da bo označen za »partijskega zgodovinarja« ali pa nemara kar za dediča »komunističnih krvolokov« oziroma častilca »boljševiške strahovlade«.
Kje se skrivajo razlogi za radikalno revizijo zgodovinopisnih interpretacij »polpreteklega obdobja«, ki jih implicira raba totalitarističnega izrazoslovja?
Povsem na dlani je, da je odločno prekratka tista razlaga, ki vzroke za uspešnost revizionističnih tendenc gradi na teoriji zarote, kjer v glavnih vlogah nastopajo pomladniški uravnoteževalci in spreobrnjeni kolegi zgodovinarji. Zdi se, da bi morali zgodovinarji, ki nasprotujejo temu procesu, najprej pomesti pred svojim pragom. Pokazati je namreč mogoče, da je opletanje s totalitarizmom, ki smo mu po sili razmer trpeče priče, logična in zategadelj pričakovana posledica trdovratnega verovanja velike večine slovenskih zgodovinarjev v objektivnost lastnega početja.
Jernej Kosi je podiplomski študent in mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete