bralni krožek

Na naslednjem srecanju si bomo ogledali Albertijevo zastavitev teorij slikarstva in arhitekture, ki predstavljata zacetek oblikovanja novodobnega pojma umetnosti. Posebej pozorni bomo na druzbeno-politicne okoliscine, v katerih se je ta pojem umetnosti pojavil (katerim okoliscinam je s svojim pojavom odgovarjal, zakaj je bil njegov nastanek potreben), in s tem na druzbeno-politicno dimenzijo, ki je zajeta v njem. Razpravljali bomo o tem, katero druzbeno-politicno stanje pojem umetnosti upravicuje in potrjuje.

Obvezna literatura za naslednje srecanje je:

Rebeka Vidrih: »Umetnost renesancne kapitalisticne drzave«. Ars & Humanitas, letnik I, 2007, str. 153-184
Dodatna literatura:
Leon Battista Alberti: O arhitekturi, Ljubljana: Studia humanitatis, 2007
Leon Battista Alberti: On Painting (ed. John R. Spencer), New Haven-London: Yale University Press, 1966 (zlasti 2. knjiga, str. 61-93); oziroma: On Painting and On Sculpture (ed. Cecil Grayson), London: Phaidon, 1972 (zlasti 2. knjiga, str. 63-85).

Mentorica srečanja bo Rebeka Vidrih.

Izhodisce nasega branja bo Werckmeistrov clanek, ki razglablja o dveh znamenitih ter protislovnih fragmentih, ki jih je Marx namenil vprasanju umetnosti. Glede na razmerje med umetnostjo in druzbo je v enem umetnost opredeljena kot nekaj, kar druzbo presega (vecni ideal), v drugem pa kot nekaj, kar je v druzbi docela zakoreninjeno (ideologija). Werckmeister opozarja, da Marx s prvim fragmentom ne ponuja odgovora, temvec postavlja vprasanje: kako do tega, da dolocena pretekla umetnost "velja kot norma in nedosegljiv ideal" pride?

Naslednje srecanje bo v ponedeljek, 10.11.2008 ob 19.00 v knjiznici MI.

Literatura za naslednje srecanje:
- O.K. Werckmeister: Marx on Ideology and Art
- K.Marx: Uvod k Očrtom (zbirka MEID), str. 38-40 ter Nemška ideologija (zbirka MEID), str. 258-260.
Mentorica srecanja bo Rebeka Vidrih.

"Vse kulturne dobrine, kar jih vidi, so po izvoru nekaj, na kar ne more misliti brez groze. Njihov obstoj ni samo plod prizadevanja velikih genijev, ampak tudi plod brezimne tlake njihovih sodobnikov. Ni dokumenta kulture, ki ni hkrati tudi dokument barbarstva. In tako kot kulture ni brez barbarstva, tako je barbarska tudi tradicija, ki skrbi za prehajanje kulturnih dobrin iz rok v roke. Historični materialist se v skladu z možnostmi odmika od tega procesa. Za svojo nalogo ima, da zgodovino krtači proti dlaki."

Walter Benjamin

“Kaj je umetnost?” je vprašanje, ki že stoletja zaposljuje estetike, umetnostne zgodovinarje, filozofe, amaterske mislece. Same definicije umetnosti kljub vsem naporom zgodovina še ni dala, je pa zapustila različne predloge, kaj naj bi pojem izražal, različna teoretska približevanja samemu pojmu in različne načine vpetosti tega, kar se v določenem obdobju razume kot umetnost, v družbo. Umetnost, kot jo pojmujemo danes, se je začela razvijati v renesansi, skozi zgodovino je spreminjala tako svoje delovanje (prâksis) kot svoje proizvajanje (poíesis). Že samo dejstvo, da je v nekem zgodovinskem obdobju umetnost nastala, kaže na to, da je možen tudi konec umetnosti oziroma da so njene oblike in vloge gibljive, spremenljive in vedno v odnosu z ostalimi pojavnostmi v družbi. Tako se v renesansi umetnost pojavi nekako ob vzniku oziroma pojavu kapitalizma in mestnih držav, v burnem obdobju historične avantgarde pa pride do ukinitve starega pojmovanja umetnosti in do prevajanja umetnosti v življenjske prakse. Dandanes po eni strani umetniški trg obstaja kot eden bolj subtilnih trgov, po drugi pa se umetnost še zmeraj dojema kot polje neke avtonomije, neke tako imenovane svobode. Neprestano jo spremljajo različne teorije o njenem koncu in ideje o ukinitvi umetnosti, sama zgodovina pa priča o različnih transformacijah tako znotraj same umetnosti kot tudi o transformacijah njenega položaja v družbi. Prav tako ostaja nedefiniran sam položaj umetnosti nasproti ideologiji. Iz teoretske zapuščine vidimo, da je vedno zasedala neko prečeno mesto, mesto resnice in mesto ideologije.

Tisto, kar bomo na seminarju vzeli pod drobnogled, so različna gibanja v umetnosti, tako znotraj njenega področja, kot njeno samo gibanje znotraj družbe, znotraj ideologije. Poskusili bomo prikazati njeno spremenljivost, gibljivost in pogojenost skozi različne pristope.

Seminar se bo odvijal vsak drugi ponedeljek ob 19.00 v knjižnici Mirovnega inštituta (Metelkova 6, Ljubljana), s pričetkom 27. oktobra 2008. Na seminar se je potrebno prijaviti na elektronski naslov dpu@mail.mirovni-institut.si, kjer lahko zastavite tudi ostala vprašanja, povezana z izvedbo seminarja. Edini pogoj za udeležbo na seminarju je prebrana literatura.

17.10. Uvodno mini predavanje (Primož Krašovec)
24.10. Marxism and humanism (mentor: Žiga Cerkvenik)
7.11. Contradiction and overdetermination 1 (mentorica: Katja Kolšek)
14.11. Contradiction and overdetermination 2 (mentorica: Katja Kolšek)
21.11. On the materialist dialectic 1 (mentor: Ciril Oberstar)
28.11. On the materialist dialectic 2 (mentor: Ciril Oberstar)
5.12. On the materialist dialectic 3 (mentor: Ciril Oberstar)
12.12. Ideologija in ideološki aparati države 1 (mentor: Žiga Cerkvenik)
19.12. Ideologija in ideološki aparati države 2 (mentor: Žiga Cerkvenik)
9.1. Opomba k ideološkim aparatom države (mentor: Marko Kržan)
16.1. O Marxu in Freudu (mentor: Aljoša Kravanja)
23.1. Lenin in filozofija 1 (mentor: Lev Centrih)
30.1. Lenin in filozofija 2 (mentor: Miklavž Komelj)
6.2. Object of Capital 1 (mentor: Gregor Moder)
13.2. Object of Capital 2 (mentor: Primož Krašovec)
20.2. Object of Capital 3 (mentor: Marko Kržan)
27.2. Object of Capital 4 (mentor: Marko Kržan)

Mentorji posameznih srečanj lahko določijo neobvezno dodatno literaturo.

Potek krožka

Bralni krožek DPU "Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem" bo na sporedu vsako sredo (razen praznikov) med 17.10. in 27.2. v knjižnici Mirovnega inštituta (Metelkova 6 - to je tista velika hiša, polna NGOjev, nasproti Celice na Metelkovi -, pritličje, zvonec Knjižnica MI ali Mirovni inštitut, zaleže tudi butanje s pestmi po vratih ali metanje kamenčkov v okno levo od vrat).

Bralni krožek se začne ob 20h in traja 2 do 3 ure.
Koordinatorja krožka sta Lev Centrih (lcentrih@yahoo.co.uk) in Primož Krašovec (primoz.krasovec@gmail.com).

Literatura

Prebrana literatura je (edini) pogoj za udeležbo na krožku. Na srečanje bomo prebrali od 20 do 30 strani.

Knjigarna Azil bo v času bralnega krožka pripravila posebno akcijo. Udeleženci in udeleženke bralnega krožka bodo lahko v Azilu kupili angleške prevode Althusserja - ki so v Azilu naprodaj po že tako ali tako zajamčeno najnižjih cenah v Sloveniji - s 5% popustom.

Brali bomo naslednje tekste:

Louis Althusser: For Marx, Verso, 2005
"Contradiction and overdetermination" (str. 87-128)
"On the materialist dialectic" (str. 161-218)
"Marxism and humanism" (str. 219-247)
(Knjiga je v celoti dostopna tudi na internetu
in v srbskem prevodu: Luj Altise: Za Marksa, Nolit, 1975.
Najnovejša izdaja v francoščini: Louis Althusser: Pour Marx, La Decouverte, 2005.)

Louis Althusser: Izbrani spisi, /*Cf., 2000
"Lenin in filozofija" (str. 7-53)
"Ideologija in ideološki aparati države" (str. 53-111)
"Opomba k ideološkim aparatom države" (str. 111-131)
"O Marxu in Freudu" (str. 131-157)
(Ti teksti so dostopni v različnih kombinacijah - ki jih je preveč, da bi jih tu našteval - v angleščini in francoščini.)

Louis Althusser in Etienne Balibar: Reading Capital, Verso, 1998
"Object of Capital" (str. 71-199)
(Knjiga je v celoti dostopna tudi na internetu
in v hrvaškem prevodu: Louis Althusser: Kako čitati Kapital, Centar za kulturnu djelatnost Saveza socijalističke omladine Zagreb, 1975.
Najnovejša izdaja v francoščini: Louis Althusser et al.: Lire le Capital, Presses universitaires de France, 1996. )

Če se še niste, se lahko tu prijavite na bralni krožek DPU "Althusser - teorija, ideologija in antihumanizem". Prijavite se tako, da tu pustite svoje ime in email naslov. Za več informacij o krožku si oglejte temo "Tehnikalije".