Štetje
Badiou o številih
. DPU krožek je generični naziv za označevanje srečanj tematsko fokusiranih študijskih skupin, ki so se formirale v okviru Delavsko-punkerske univerze.
„Was sind und was sollen die Zahlen“, slavno vprašanje, s katerim je Dedekind naslovil enega izmed svojih spisov iz leta 1888, je po več kot dveh stoletjih še vedno aktualno in še vedno neodgovorjeno. Za francoskega filozofa in matematika Alaina Badiouja vprašanje po naravi števila presega okvir matematične in filozofske radovednosti ter kar najostreje posega v ontologijo našega časa. Štetje dobiva novo simbolno razsežnost zlasti v kontekstu sodobnega kapitalizma, kjer lahko cirkulira le tisto, kar je prešteto, oziroma, kjer je vse, s čimer se trguje (in težko je najti kaj, s čimer se ne) podrejeno despotizmu števila. Paradoks, ki je vodilo Badioujevega ukvarjanja s števili, je očiten: živimo od števil in po številih, štetje “je morda nejelementarnejša operacija človeškega razuma in verjetno tudi najpreprostejša”, toda dokler ostajamo v nevednosti glede tega, kaj je število, hkrati ne vemo, kaj smo!
Psihoanaliza je XX. stoletje zaznamovala z razkritjem ideološkega imperativa sodobnosti, povzetega v eni sami kratki zapovedi: Uživaj!. Badiou za dešifriranje sodobnosti predlaga podobno formulo: Štej! Čeprav se zdi, da sta ti dve zapovedi nezvedljivi ena na drugo, je znanemu ameriškemu striporiscu Billu Wattersonu že pred časom uspelo sijajno formulirati to nenavadno sprego števnosti in užitka: Hobbes: What's the point of attaching a number to everything you do? Calvin: If your numbers go up, it means you're having more fun.
Po lanskoletnom branju Fregejevih Osnov aritmetike študijski seminar Štetje nadaljuje s projektom preizpraševanja pojma števila in operacije štetja, pri čemer si tokrat za izhodišče jemlje Badioujevo delo Number and numbers. Prebijajoč se skozi posamična poglavja omenjenega dela se bodo udeleženci bralnega krožka seznanjali s temeljnimi problemi teorije števil, ki jih sodobna filozofija ni uspela razrešiti.
Nosilci seminarja: Ciril Oberstar, Magdalena Stanimirović, Gregor Cerjak
Začetek: 11. november 2009
Termin: vsako drugo sredo ob 20. uri v knjižnici Mirovnega inštituta.
Še en kratek komentar matematike izpod peresa Billa Wattersona:
Pismo o štetju
Posted admin, 10. 11. 2008Štetje je morda nejelementarnejša operacija človeškega razuma in verjetno tudi najpreprostejša. Aritmetika se lahko pohvali z mnogimi, neprimerno težjimi in bolj zapletenimi postopki, kakor je iskanje naslednika naravnega števila. In vendar se zdi, da je Fregejev poskus logične opredelitve sosledja števil do temeljev pretresel dotlej samoumevno podlago naše vsakdanje matematične dejavnosti. Od konca 19. stoletja, odkar je Frege priobčil Osnove aritmetike in druge spise, povezane z njo, je tema štetja v logičnih in matematičnih razpravah dobila izjemen pospešek in znana imena so se kar vrstila v dokazovanju nepravilnih izhodišč svojih predhodnikov.
Po Russlovi kritiki Fregejeve logike in Wittgensteinovi kritiki Russelovih in Fregejevih osnov matematike je svoje prispeval še Kripke s predstavitvijo Wittgensteinovega paradoksa, ki celotno problematiko predstavi v povsem novi luči: Kako nadaljevati s štetjem vpričo norega skeptika, ki trdi, da vse, kar smo počeli doslej, misleč da seštevamo, pravzaprav ni bilo seštevanje. Problem je namreč v tem, da z ničemer ne moremo dokazati, da je naša raba znaka plus dejansko pravilna in da je nismo zamenjali z rabo nekega drugega poljubnega znaka, denimo quus.
Za vse, ki še dajo kaj na razum in štetje, predstavljajo ugovori skeptika resnično velik problem. Problem, za katerega se nazadnje izkaže, da sodobna teorija še zdaleč nima pravice lastiti si avtorskih pravic za njegovo odkritje. Kajti podobno dilemo je v učenih krogih tedanje Nemčije sprožil že Kantov in Heglov spor o tem, kako iz preprostega seštevka 5 in 7 dobiti 12. Kant je trdil, podobno kot skeptik, da je število dvanajst potrebno poiskati zunaj razuma, zaupati je treba izkustvu in se ozreti v prste na roki. Hegel nasprotno trdi, da ni le iskanje rezultata, ampak celotna operacija seštevanja, docela »zunanje početje«, ki z racionalnostjo nima nobenega opravka in se jo je preprosti treba naučiti na pamet. Kako je torej s tem?
Nosilca seminarja: Ciril Oberstar in Ana Razpaljot Jovanovič
Začetek: 5. november 2008 ob 20. uri
Termin: vsako drugo sredo ob 20. uri, knjižnica Mirovnega inštituta, Metelkova ulica 6, Ljubljana