umetnost

Po renesansi se selimo na konec 20.stoletja. Naslednje srečanje bo v ponedeljek, 8. 12. 2008 ob 19. uri v Galeriji Škuc, kjer se bomo pridružili predavanju Jozeta Baršija. Spodaj si lahko preberete napoved.

JOZE BARŠI: TURIST
(Janja Žvegelj, 1996)

Janja Žvegelj je leta 2000 odklonila povabilo na Manifesto v Ljubljani, takoj zatem pa tudi prenehala delovati kot umetnica. Med njenimi publiciranimi deli najdemo Atelje (Galerija Kapelica, 1995) ali pa Squash (Galerija ŠKUC, 1998), mnogo redkeje ali pa tako rekoč nikjer ne najdemo zapisov o delu Turist (Tolminska knjižnica, 1996) ali Please Talk to Me (Limerick, Irska, 1999). Janja Žvegelj je sicer v izjemno kratki karieri naredila nekaj del, ki so ostala, seveda ne kot fizična dela, pač pa kot dela, o katerih se vedno razmišljamo, kar je dokaz, da imajo ta dela se vedno neko moč, da se vedno delujejo. Turist je umetniško delo, ki je med manj znanimi, obenem pa zaradi svoje strukture omogoča ponovne razmisleke na relacijah umetnik, umetnostno delo, gledalec.
Jože Barši (1955) je po izobrazbi univ. dipl. ing. arhitekture in akademski kipar, zaposlen pa je kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Več si lahko preberete na http://www.ddr.si/umetnina.htm

Tokratno srečanje bo potekalo v ponedeljek, 1.12.2008 v Galeriji ŠKUC, kjer bo predaval:

MIKLAVŽ KOMELJ: DIPTIH FEDERICA DA MONTEFELTRO IN BATISTE SFORZA
(Piero della Francesca, ok. 1472)

V tem predavanju bo ob Pierovem diptihu zastavljeno vprašanje, kaj
pomeni vpis časa v sliko na ravni samih slikarskih postopkov. Piero
della Francesca je običajno opisovan kot slikar brezčasnosti par
excellence - toda ali ni ta "brezčasnost" predvsem učinek časovnih
napetosti, ki so v prostoru slike vzpostavljene s subtilnimi
slikarskimi sredstvi, s katerimi slikar zarisuje mejo med življenjem
in smrtjo?

Miklavž Komelj (r. 1973) je pesnik, po izobrazbi pa doktor umetnostne
zgodovine.

Več o samem dogodku si lahko preberete na:
http://www.ddr.si/umetnina.htm

Na naslednjem srecanju si bomo ogledali Albertijevo zastavitev teorij slikarstva in arhitekture, ki predstavljata zacetek oblikovanja novodobnega pojma umetnosti. Posebej pozorni bomo na druzbeno-politicne okoliscine, v katerih se je ta pojem umetnosti pojavil (katerim okoliscinam je s svojim pojavom odgovarjal, zakaj je bil njegov nastanek potreben), in s tem na druzbeno-politicno dimenzijo, ki je zajeta v njem. Razpravljali bomo o tem, katero druzbeno-politicno stanje pojem umetnosti upravicuje in potrjuje.

Obvezna literatura za naslednje srecanje je:

Rebeka Vidrih: »Umetnost renesancne kapitalisticne drzave«. Ars & Humanitas, letnik I, 2007, str. 153-184
Dodatna literatura:
Leon Battista Alberti: O arhitekturi, Ljubljana: Studia humanitatis, 2007
Leon Battista Alberti: On Painting (ed. John R. Spencer), New Haven-London: Yale University Press, 1966 (zlasti 2. knjiga, str. 61-93); oziroma: On Painting and On Sculpture (ed. Cecil Grayson), London: Phaidon, 1972 (zlasti 2. knjiga, str. 63-85).

Mentorica srečanja bo Rebeka Vidrih.

Izhodisce nasega branja bo Werckmeistrov clanek, ki razglablja o dveh znamenitih ter protislovnih fragmentih, ki jih je Marx namenil vprasanju umetnosti. Glede na razmerje med umetnostjo in druzbo je v enem umetnost opredeljena kot nekaj, kar druzbo presega (vecni ideal), v drugem pa kot nekaj, kar je v druzbi docela zakoreninjeno (ideologija). Werckmeister opozarja, da Marx s prvim fragmentom ne ponuja odgovora, temvec postavlja vprasanje: kako do tega, da dolocena pretekla umetnost "velja kot norma in nedosegljiv ideal" pride?

Naslednje srecanje bo v ponedeljek, 10.11.2008 ob 19.00 v knjiznici MI.

Literatura za naslednje srecanje:
- O.K. Werckmeister: Marx on Ideology and Art
- K.Marx: Uvod k Očrtom (zbirka MEID), str. 38-40 ter Nemška ideologija (zbirka MEID), str. 258-260.
Mentorica srecanja bo Rebeka Vidrih.

"Vse kulturne dobrine, kar jih vidi, so po izvoru nekaj, na kar ne more misliti brez groze. Njihov obstoj ni samo plod prizadevanja velikih genijev, ampak tudi plod brezimne tlake njihovih sodobnikov. Ni dokumenta kulture, ki ni hkrati tudi dokument barbarstva. In tako kot kulture ni brez barbarstva, tako je barbarska tudi tradicija, ki skrbi za prehajanje kulturnih dobrin iz rok v roke. Historični materialist se v skladu z možnostmi odmika od tega procesa. Za svojo nalogo ima, da zgodovino krtači proti dlaki."

Walter Benjamin

“Kaj je umetnost?” je vprašanje, ki že stoletja zaposljuje estetike, umetnostne zgodovinarje, filozofe, amaterske mislece. Same definicije umetnosti kljub vsem naporom zgodovina še ni dala, je pa zapustila različne predloge, kaj naj bi pojem izražal, različna teoretska približevanja samemu pojmu in različne načine vpetosti tega, kar se v določenem obdobju razume kot umetnost, v družbo. Umetnost, kot jo pojmujemo danes, se je začela razvijati v renesansi, skozi zgodovino je spreminjala tako svoje delovanje (prâksis) kot svoje proizvajanje (poíesis). Že samo dejstvo, da je v nekem zgodovinskem obdobju umetnost nastala, kaže na to, da je možen tudi konec umetnosti oziroma da so njene oblike in vloge gibljive, spremenljive in vedno v odnosu z ostalimi pojavnostmi v družbi. Tako se v renesansi umetnost pojavi nekako ob vzniku oziroma pojavu kapitalizma in mestnih držav, v burnem obdobju historične avantgarde pa pride do ukinitve starega pojmovanja umetnosti in do prevajanja umetnosti v življenjske prakse. Dandanes po eni strani umetniški trg obstaja kot eden bolj subtilnih trgov, po drugi pa se umetnost še zmeraj dojema kot polje neke avtonomije, neke tako imenovane svobode. Neprestano jo spremljajo različne teorije o njenem koncu in ideje o ukinitvi umetnosti, sama zgodovina pa priča o različnih transformacijah tako znotraj same umetnosti kot tudi o transformacijah njenega položaja v družbi. Prav tako ostaja nedefiniran sam položaj umetnosti nasproti ideologiji. Iz teoretske zapuščine vidimo, da je vedno zasedala neko prečeno mesto, mesto resnice in mesto ideologije.

Tisto, kar bomo na seminarju vzeli pod drobnogled, so različna gibanja v umetnosti, tako znotraj njenega področja, kot njeno samo gibanje znotraj družbe, znotraj ideologije. Poskusili bomo prikazati njeno spremenljivost, gibljivost in pogojenost skozi različne pristope.

Seminar se bo odvijal vsak drugi ponedeljek ob 19.00 v knjižnici Mirovnega inštituta (Metelkova 6, Ljubljana), s pričetkom 27. oktobra 2008. Na seminar se je potrebno prijaviti na elektronski naslov dpu@mail.mirovni-institut.si, kjer lahko zastavite tudi ostala vprašanja, povezana z izvedbo seminarja. Edini pogoj za udeležbo na seminarju je prebrana literatura.