kolonializem
Totalitarizem literature
Posted Pimpus, 7. 03. 2008Delavsko-punkerska univerza vabi na šestnajsto predavanje iz tematskega ciklusa "Totalitarizem", ki bo na sporedu v četrtek, 13. marca 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.
Nikolai Jeffs
Totalitarizem literature
Ena izmed ironij zgodovine je, da je v svoji protototalitarni koncepciji idealne države Platon literaturo krititiziral kot nevarno sredstvo potvorbe, same pesnike pa izgnal iz države. V odgovor nanj je Aristotel literaturo videl kot udejanje višje resnice in s tem, posredno, priviligiral njene ustvarjalce kot nosilce te resnice. Odmev tega pa vidimo tako v izreku protoanarhističnega romantičnega pesnika P.B. Shellya, češ da so pesniki nepriznani zakonodajalci sveta, kakor tudi v Stalinovi maksimi, da so pisatelji inžinirji človekovih duš. Metoda dialektičnega šoka in “krtačenja zgodovine proti dlaki” nas vodi v to, da izpostavimo nekatere totalitarne tendence literature zato, da lahko izostrimo naše razumevanje literature same in da lahko opozorimo na njeno dejansko vlogo pri utrjevanju nekaterih predhodnih ali historičnih oblik totalitarizma. Pri teh se bo predavanje osredotočilo predvsem na kolonializem in imperializem. Ne pozabimo namreč, da je martiniški pesnik Aime Cesaire fašizem označil prav kot kolonializem, ki se je vrnil v Evropo.
Dr. Nikolai Jeffs je pisec esejev, umetnik, predavatelj in bralec knjig. Njegova zadnja publikacija je Zbornik postkolonialnih študij (Krtina, 2007), pri katerem je nastopil v vlogi urednika. Živi in dela v Ljubljani.
Whitened histories, global colours
. Za znanost zgodovine ta ne pomeni le preteklosti, temveč tudi in predvsem sedanjost – sedanjost, ki jo razumemo kot množico procesov in bojev v danem (preteklem ali sedanjem) trenutku. Historični materializem tako prinaša dokumente, poročila, analize in druge tekste, ki na različne načine pišejo materialistično zgodovino.
Much of conventional social science regularly endows the West, and its key symbol, ‘Europe’, with lofty, indeed supposedly unsurpassable, moral qualities. Empiricist, extreme-idiographic modes of intellectual production—forms of knowledge that present themselves as transparent (i.e., objective and, hence, “scientific”)—are particularly characteristic of western scholarship, because maintaining the stability of such transparency claims requires a power differential in favour of the position from which the supposedly transparent narrator speaks. In contrast, the eastern-south-eastern half of geographical Europe is routinely left out of, tacked on to, or marginalised within, this distinguished “location,” posing a particular set of challenges to the politics of history written from this part of the world.