Marksizem in humanizem, 24.10.

Na drugem srečanju bomo brali "Marxism and humanism" (v For Marx, Verso, 2005, str. 219-247 ali tu). Neobvezna dodatna literatura je nekaj odlomkov iz Marxovega "Židovskega vprašanja" in "Rokopisov" (MEID I, str. 161-180, 329-345, Cankarjeva založba, 1975). Mentor bo Žiga Cerkvenik.

Marksizem in humanizem

Socialistična misel se je v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja liberalni ideologiji Zahoda poskušala zoperstaviti na njenem lastnem terenu: na terenu posameznika, njegove narave in njegovih prirojenih pravic. Politični boj je postal ideološki boj, boj za prevlado vrednostnih stališč. Takšen spopad se seveda ne more zlahka končati s prevlado tega ali onega tekmeca, zato pa, kot opaža Althuser, spotoma proizvede kar nekaj poražencev. Eden izmed njih je bila vsekakor marksistična teoretična - in torej tudi praktična, kajti razlika je zgolj navidezna – misel, ki jo je po Althusserjevem mnenju zadela regresija iz poznega, konceptualnega, na zgodnjega, ideološkega Marxa. Spis »Marksizem in humanizem« v njegovem opusu tako stoji na prav posebnem mestu. Temo, ki se pojavlja kot osrednji motiv esejev, zbranih v delu Za Marxa, namreč vprašanje faz oziroma epistemoloških prelomov znotraj Marxove teoretične misli, namreč postavi v povsem konkreten politični kontekst. Iz tega »srečanja« se dviguje temeljno vprašanje: v kolikšni meri – če sploh – lahko marksistična misel temelji na pojmu človeka?

Žiga Cerkvenik