Spreminjamo svet ... !
. Po teoriji govornih dejanj znamenitega Oxfordskega lingvista Johna Austina so zastrelki [misfires] eden izmed tipov ponesrečenosti [infelicities], tj. ponesrečenih izjav. Zastrelki so prikazovano, toda nično (govorno) dejanje.
"[proletariat] se odpoveduje nalogi strmoglaviti stari svet z njegovimi lastnimi sredstvi, in skuša veliko bolj izvesti svojo osvoboditev za hrbtom družbe [...]" (Karl marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, MEID III, str. 463)
Aktualen primer takšnih poskusov »zahrbtne revolucije« je slogan »spreminjamo svet brez boja za oblast«. Če iz slogana odstranimo prvi in zadnji del – prvega, ker je banalen, saj spreminjanje sveta ni nobena posebnost revolucionarnega gibanja, kapitalistični sistem že sam skrbi za nenehno spreminjanje sveta oziroma lastno revolucioniranje (tako da svet spreminjamo tudi če smo povsem vpeti v reprodukcijo kapitalističnega sistema) gre pa za to, kako ga spreminjamo (revolucionarno ali reproduktivno); in drugega, ker je le poceni populističen in oportunističen anti-leninizem – nam ostane le še »esenca« slogana: »brez boja.« Še več; če svet spreminjamo brez boja, potem ga lahko spreminjamo le tako, da asistiramo spreminjanju sveta na način, ki ga naddoloča kapitalistični produkcijski način. Pogoj za uspešno učinkovanje slogana je naivno verjetje v statičen svet, ki čaka na prihod izboljševalcev sveta, ki ga bodo šele začeli spreminjati – po možnosti seveda brez boja.