Ekonomska znanost – ali enačbe in grafi sploh spadajo zraven?

Prevladujoča metoda razlaganja in obravnavanja ekonomskih pojavov v sodobni ekonomski teoriji je matematizacija (matematično modeliranje).

Večina ekonomistov prakticira matematično ekonomiko, zelo malo ekonomistov pa se dejansko sprašuje o smiselnosti, logičnosti in objektivnosti takšnega matematičnega metodološkega programa v sodobni ekonomski teoriji. Če se že mora nekako upravičiti smiselnost in zaželenost matematične ekonomike, potem se običajno navaja, da so eksaktnost, univerzalnost in preverljivost prepričljivi razlogi za uporabo matematike v ekonomski teoriji.

V prvem delu predavanja bom utemeljil, zakaj so ti običajni razlogi za uporabo matematike v ekonomski teoriji bodisi tavtološki, bodisi napačni. In to nas lahko privede do sklepa, da gre pri matematični ekonomiki za primer metodološkega predsodka - matematična ekonomika torej mogoče le ni tako znanstvena in objektivna, kot se morda komu zdi na prvi pogled.

V drugem delu predavanja bom pokazal, zakaj se zdi matematizacija ekonomske teorije sploh tako sprejemljiva, kakšni so dejansko rezultati matematične ekonomike, kakšna je njihova praktična vrednost, in kako naj v znanstvenem smislu ravnamo, če smo v našem izkustvu soočeni z matematično ekonomiko.

V tretjem delu predavanja pa bom utemeljil, kaj gospodarstvo (ali ekonomija) dejansko pomeni, kaj ekonomska znanost dejansko je, kaj so njena temeljna vprašanja, in kaj je praktična koristnost ekonomske znanosti, za katero ni nujno, da ima z matematiko sploh kakšno zvezo. Pokazal bom tudi, kaj ekonomska znanosti ni. Na koncu bom utemeljil, zakaj je v naši družbi, paradoksalno, pravilna in objektivna ekonomska znanosti še kako pomembna.

Namen predavanja je slušateljem predstaviti temeljne argumente glede smiselnosti prevladujoče metodologije v sodobni ekonomski teoriji, spodbuditi temeljno razpravo in nadaljnje raziskovanje teh vprašanj.

Viri in literatura:

Decker, P. (1982): Die Methodologie kritischer Sinnsuche: Systembildende Konzeptionen Adornos im Lichte der philosophischen Tradition. Doktorsko delo. Erlangen: Palm & Enke.

Friedman, M. (1953): The Methodology of Positive Economics. V Essays in Positive Economics. Chicago: University of Chicago Press.

GegenStandpunkt (2003): »Mathematik in der Ökonomie: Richtig gerechnet, falsch gedacht.« V: Kritik der bürgerlichen Wirtschaftswissenschaft: Glaubenssätze und Methoden der nationalökonomischen Weltanschauung. München: GegenStandpunkt Verlag. Povzeto 10. februarja 2009 s strani http://www.gegenstandpunkt.com/mszarx/oek/arg/1startno.htm.

GegenStandpunkt (2004): »Exaktheitsideal & Mißbrauch der Mathematik in den Geistes- und Gesellschaftswissenschaften: Die Welt als Kurve – Freiheit & Konstruktion des modernen Irrationalismus.« München: GegenStandpunkt Verlag. Povzeto 10. februarja 2009 s strani http://www.gegenstandpunkt.com/mszarx/nat/mathe/ggmathex.htm

GegenStandpunkt (2008): »Die Hypothese.« V: Contradictio.de – Gedanken (nicht nur) zur Zeit. Povzeto 10. februarja 2009 s strani http://www.contradictio.de/hypothese.html.

Rapoport, A. (1980): Mathematische Methoden in den Sozialwissenschaften. Würzburg, Wien: Physica Verlag.

Peter Štrukelj je diplomiral iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Septembra 2009 je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani magistriral na temo Matematizacija in modeli v ortodoksni in heterodoksni ekonomski teoriji. Trenutno je zaposlen kot mladi raziskovalec in asistent na Fakulteti za management Koper. Njegovo področje raziskovanja je management tehnologij.