Pismo o transformacijah (v) umetnosti

"Vse kulturne dobrine, kar jih vidi, so po izvoru nekaj, na kar ne more misliti brez groze. Njihov obstoj ni samo plod prizadevanja velikih genijev, ampak tudi plod brezimne tlake njihovih sodobnikov. Ni dokumenta kulture, ki ni hkrati tudi dokument barbarstva. In tako kot kulture ni brez barbarstva, tako je barbarska tudi tradicija, ki skrbi za prehajanje kulturnih dobrin iz rok v roke. Historični materialist se v skladu z možnostmi odmika od tega procesa. Za svojo nalogo ima, da zgodovino krtači proti dlaki."

Walter Benjamin

“Kaj je umetnost?” je vprašanje, ki že stoletja zaposljuje estetike, umetnostne zgodovinarje, filozofe, amaterske mislece. Same definicije umetnosti kljub vsem naporom zgodovina še ni dala, je pa zapustila različne predloge, kaj naj bi pojem izražal, različna teoretska približevanja samemu pojmu in različne načine vpetosti tega, kar se v določenem obdobju razume kot umetnost, v družbo. Umetnost, kot jo pojmujemo danes, se je začela razvijati v renesansi, skozi zgodovino je spreminjala tako svoje delovanje (prâksis) kot svoje proizvajanje (poíesis). Že samo dejstvo, da je v nekem zgodovinskem obdobju umetnost nastala, kaže na to, da je možen tudi konec umetnosti oziroma da so njene oblike in vloge gibljive, spremenljive in vedno v odnosu z ostalimi pojavnostmi v družbi. Tako se v renesansi umetnost pojavi nekako ob vzniku oziroma pojavu kapitalizma in mestnih držav, v burnem obdobju historične avantgarde pa pride do ukinitve starega pojmovanja umetnosti in do prevajanja umetnosti v življenjske prakse. Dandanes po eni strani umetniški trg obstaja kot eden bolj subtilnih trgov, po drugi pa se umetnost še zmeraj dojema kot polje neke avtonomije, neke tako imenovane svobode. Neprestano jo spremljajo različne teorije o njenem koncu in ideje o ukinitvi umetnosti, sama zgodovina pa priča o različnih transformacijah tako znotraj same umetnosti kot tudi o transformacijah njenega položaja v družbi. Prav tako ostaja nedefiniran sam položaj umetnosti nasproti ideologiji. Iz teoretske zapuščine vidimo, da je vedno zasedala neko prečeno mesto, mesto resnice in mesto ideologije.

Tisto, kar bomo na seminarju vzeli pod drobnogled, so različna gibanja v umetnosti, tako znotraj njenega področja, kot njeno samo gibanje znotraj družbe, znotraj ideologije. Poskusili bomo prikazati njeno spremenljivost, gibljivost in pogojenost skozi različne pristope.

Seminar se bo odvijal vsak drugi ponedeljek ob 19.00 v knjižnici Mirovnega inštituta (Metelkova 6, Ljubljana), s pričetkom 27. oktobra 2008. Na seminar se je potrebno prijaviti na elektronski naslov dpu@mail.mirovni-institut.si, kjer lahko zastavite tudi ostala vprašanja, povezana z izvedbo seminarja. Edini pogoj za udeležbo na seminarju je prebrana literatura.