Ideologija kot totalna površina
Delavsko-punkerska univerza vabi na devetnajsto predavanje iz tematskega ciklusa "Totalitarizem", ki bo na sporedu v četrtek, 3. aprila 2008 ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.
Gregor Moder
Ideologija kot totalna površina
Zadrega s konceptoma »totalitarizem« in »ideologija« je v tem, da ju težko sprejmemo kot znanstveno nevtralni oznaki ustreznih socialnih, zgodovinskih ali filozofskih predmetov. Pretkana sta s sodobnimi idejnimi, političnimi in razrednimi boji, kjer sta se uveljavila predvsem kot orodje za diskreditacijo zagovornikov sprememb. Vsako delovanje, ki na kakršen koli način ogroža nevtralni status quo, pa čeprav le v najmanjši meri, je lahko označeno kot totalitarna težnja ali kot posledica ideološke indoktriniranosti.
Za začetek resnega premisleka o konceptih je torej nujno zavrniti njuno vulgarno rabo in se vrniti v teoretski okvir. Hitro se pokaže, da je ravno nevtralni status quo tisto področje, kjer ideologija sploh lahko deluje totalitarno, še več, da je ravno nevtralno, spontano, samodejno, normalno bivanje tisto, kar določa eksistenco ideologije kot take. Filozofsko jedro predavanja se zato posveča nekaterim odločilnim tezam althusserjevske teorije ideologije: tezi o materialni eksistenci ideologije, tezi o subtilnem delovanju ideologije in tezi o ideološki interpelaciji. Domneva je, da se je mogoče izogniti nedoslednostim Althusserjevih tez in jim dati plodno sodobno interpretacijo, če jih beremo s tesno navezavo na Spinozovo filozofijo. Ključ do Althusserjeve teorije ideologije je ontologija totalnih, nehierarhičnih površin, ki imajo posebno značilnost, prelomljenost, po kateri so sicer določene, vendar tako, da ostanejo slepe zanjo. Prav v notranji prelomljenosti ideološke površine se zato skrivajo tako izvori njene moči kakor tudi možnosti njenega razbitja.
Gregor Moder je mladi raziskovalec na področju filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji komičnega in tragičnega, s teorijo ideologije in s Heideggrovo filozofijo, njegovi prispevki so objavljeni v revijah kot so Problemi, Nova revija, Filozofski vestnik. Kot igralec, scenarist ali avtor med drugim sodeluje pri projektih umetniškega kolektiva Narobov (Ježkova nagrada 2007 za radijsko nadaljevanko Velika sestra).