Totaliteta, partijnost, Slovenci

Delavsko-punkerska univerza vabi na osemnajsto predavanje iz tematskega ciklusa "Totalitarizem", ki bo na sporedu v četrtek, 27. marca 2008, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Ilir Karamaniqi

Totaliteta, partijnost, Slovenci

Ključna točka današnjih kritik »totalitarizma« v postjugoslovanskem prostoru ni ne stalinizem ne fašizem niti njuna fuzija (v eno), temveč titoizem. Kritika titoizma je doživela svoj vrhunec v 80. letih, današnje diskusije o »komunističkih zločinih partizanske oblasti« pa so le njihovo nadaljevanje. Osnovni predmet mojega predavanja bo analiza specifičnega pogleda filozofske kritike titoizma, specifičneje, šlo bo za analizo teoretskega gibanja v Sloveniji iz sredine 80. let, ki ga bom imenoval slovenski lakanovski postmarksizem (SLPM).

Naslov predavanja je parafraza knjige Slavoja Žižka Jezik, ideologija, Slovenci (1987). Nova konstelacija pojmov – totaliteta, partijnost, Slovenci – v stari strukturi naslova, nam omogoča uvid v nekaj osnovnih koordinat problemskega polja SLPM, ki se je opredelil kot protiutež »klasičnemu marksizmu«, posebej v razmerju do »nekonsistentnega in protislovnega« filozofa Louisa Althusserja. Vse tri osnovne koordinate iz naslova predavanja nastajajo kot kritika ali napačna apropriacija Althusserjevih konceptov. Namesto Althusserjevega koncepta totalitete – ki kot pozitiviteta nastane z negativno kritiko ideologije v znanosti – SLPM razvija protohegeljanski koncept »totalitete z luknjo«. Namesto Althusserjeve »partijnosti« v filozofiji brani SLPM pozicijo »avtonomije« Teorije. Namesto Althusserjevega »ideološkega subjekta« kot koncepta kritike buržoazne države in družbe, gre SLPM »onstran interpelacije« v smer okronanja civilne družbe kot subjekta politike.

Glavni cilj kritike Althusserja za avtorje SLPM je bila reartikulacija in apropriacija marksistične dediščine v Jugoslaviji, hkrati pa jim je to služilo, da so s pomočjo postmarksističnih teoretskih osnov odvzeli legitimnost jugoslovanskemu (»titoističnemu«) samoupravnemu sistemu. Slednjega so v nekaterih paradoksnih različicah označevali kot fevdalistični (»azijski despotizem«), totalitaren (protostalinistični ali celo protofašistični), ali pa tudi kot preveč liberalen sistem.

Ilir Karamaniqi je bil rojen v Beogradu 27.2.2008. Še pred rojstvom je postal terorist.