Pismo: Das Ungeheuer des Kapitals

V nedeljo, 4. novembra ob 19. uri je bilo v knjižnici Mirovnega instituta na sporedu prvo letošnje srečanje marksističnega bralnega krožka. Študijski seminar 07/08 z naslovom Das Ungeheuer des Kapitals je z uvodnim predavanjem otvoril prof. Božidar Debenjak.

Tokratna edicija marksističnega seminarja si jemlje za podlago branje Marxovih ključnih del kritike politične ekonomije: 1. zvezek Kapitala, H Kritiki politične ekonomije, ter odlomkov iz Grundrisse. Naš namen ni jamrajoče vzdihovanje ob umanjkanju resne in teoretsko podkovane refleksije ekonomske situacije današnjega kapitalizma, temveč, prav nasprotno, vsaj za nekaj ur tedensko omogočiti materialne in diskurzivne pogoje njenega nastanka.

Izvedba marksističnega bralnega krožka poteka v soorganizaciji društva Polituss in Delavsko-punkerske univerze. Krožek bo potekal enkrat tedensko in sicer ob nedeljah ob 19. uri, v knjižnici Mirovnega inštituta na Metelkovi 6.

Prijave sprejemamo na: dpu@mail.mirovni-institut in na info@polituss.org

Das Ungeheuer des Kapitals

V letošnjem bralnem ciklusu bomo obravnavali prvi zvezek Kapitala, delo katerega 140. obletnico izida obeležujemo letos. Ko je Marx pred skoraj stoletjem in pol napisal to klasično delo v katerem razgalja protislovja in ideologijo klasične politične ekonomije, je pričakoval buren odziv. Zgodilo se je prav nasprotno, naletel je na molk, javnost je delo preprosto prezrla. Če je neodzivnost uradnih ekonomskih krogov še delno razumljiva, pa je težje razumeti reakcijo Marxovih simpatizerjev, ki ni bila nič bolj spodbudna. Le redki so se bili namreč pripravljeni spopasti s kompleksnostjo Marxovega dela. Kapital so torej Marxovi sodobniki že v izhodišču označili za enfant terrible svojega časa, pošast, ki straši med bralci, nemara celo bolj, kakor pošast kumunizma.

V 20. stoletju smo bili priča pravi inflaciji interpretacij izpod peres vseh tistih, ki se umeščajo v horizont marksizma in obenem s poplavo kritik, ki so prihajale iz tabora klasičnih oziroma neoklasičnih ekonomistov. Bralni seminar ne temelji na golem zgodovinskem pregledu branj Kapitala, temveč na želji, razumeti vlogo Kapitala in njegovo analitično moč danes, po razpadu realsocializmov oziroma v času, ko naj bi živeli onkraj ideologij in ko se zdi triumf neoliberalnega kapitalizma popoln. Današnja percepcija Kapitala je namreč absurdna bolj kot kdaj koli prej. Ponovno smo soočeni s podobno situacijo kakor ob njegovem izidu, le da molk tokrat prihaja s strani progresivnih krogov, medtem ko neoklasični ekonomisti priznavajo, da Kapital predstavlja eno izmed bolj pronicljivih analiz kapitalističnega sistema.